Današnji post bo malo drugačen. Z indijskim pridihom. Verjetno še ne veste, ampak všeč mi je vse, kar diši ali zgleda indijsko: indijska hrana (sploh iz južnega dela), indijska glasba, plesi in umetnost. Moja ljubezen do Indije pa se je začela, ko sem se seznanila z ajurvedo, ki je zame kar umetnost zdravega življenja, če se nam pa slučajno zalomi pa postane umetnost zdravljenja. Težko čakam, da bom toliko pri moči, da se bom odpravila v (po mojem mnenju) eno najboljših, če ne najboljšo tradicionalno ajurvedsko kliniko na svetu – v mesto Thrissur, v Kerali. Gre za majhno družinsko kliniko, kjer so zdravniki vsi in to že nekaj stoletij, njihove terapije pa so neverjetno učinkovite. Aprila je moj oče tam spoznal trinajstletnega dečka – avtista. Dečkov dedek, ki ga je spremljal, je očetu povedal, da ko sta prišla prvič ni vnuk nič govoril, v bolnici pa so morali zaklepati vsa vrata, ker je zganjal hudiča in pol in ga je bilo povsod dovolj, jasno, da o masažah z olji sploh ne govorimo – le s težavo so ga obdržali na tistem lesenem koritu. Po 3 terapijah ( vsaka je pri fantu trajala 3 tedne, vmes pol leta pavze) je začel govoriti in pisati, začel se je učiti angleško in nasploh, je rekel oče, je bil videti skoraj kot vsak drug zdrav fant. In sedaj še malo fotk, ki so bolj slabe kakovosti, a za občutek bo že:
Ker ne morem tja, da bi vse to in še mnogo več doživela v živo, si Indijo počasi urejam doma in jasno, pri tem delam dobro delo: podpiram indijske umetnike in njihove tisočletja stare obrti in tradicijo. Bravo zame!
Naslednjič pa o krajih v Indiji, kjer lahko brez da bi odleteli tja, kupite izdelke tradicionalne indijske obrti.
Za več Indije pokukajte še na moj indijski blog.
Naj vam sijejo sonca!










Oh, my! Fantastic paintings! I’m leaving for India in December! Yes, indeed. For a whole month, will stay for two weeks in an ayurvedic clinic (Arya Vaidya Sala) but yours looks more homely and cosy as it’s smaller, which usually also means better quality. You’ll tell me the name, won’t you? Just drop me a line to my email. Thanks! Hugs to Slovenia!!!
ojla Tanja. Tale zadnji portret, nekako me asociira na tebe. Nisem te še srečala, sem si te pa predstavljala takšno, kot je ta sloka. Toplo, zvedavo, radoživo. Privoščim ti potovanje v Indijo iz vsega srca. Le zakaj ne bi mogla. Če je volja močna odpadejo vse ovire. Močno verjamem v to.
Mimogrede, a si dobila tisti mail o Little grandmother – plavolasa indijanka. Mislim, da bi ti zelo ugajalo, to, kar pripoveduje, tako kot je meni. Tudi njegova sporočilna moč je velika.
Naj te svetloba spremlja povsod
Ewa
Hejhoj, Ewa, a nisi dobila mojega odgovora na Little Grandmother?? Sem ti ga takoj poslala. To, da je volja vsemogočna sem pa mislila tudi jaz, a ko stakneš dovolj hudo bolezen, vidiš, da ni ravno tako, je pa res, da če ne bi imela skoraj nadnaravne volje, ne bi bila več živa. Veš, si mi pa dala lep kompliment, kar se tiče mojega izgleda.
Ja, kar tako si me predstavljaj. Sem takoj zato.
Pa-pa, uživaj v soncu!
Ravnokar se je koncala oddaja Indian times. Danes se je vec ali manj dogajalo v Kalkuti. Kaksno nasprotje zgoraj omenjenega kraja. Druga dimenzija!
Napram Kalkuti je Cochin pravi raj!
Pa lahko noc*** .