Majski ekološki vrt: kaj raste, kaj ne in kdo nam nagaja

Danes, na srečo, nimam na zalogi nobene pesmice, tako da vam bom malo pripovedovala o naših vrtovih.

102_0281

102_0434

Kot vidite, je na njih predvsem veliko koprene, tam spodaj pa iz zemlje kukajo zeleni drobižki, ki prav pogumno in veselo, tako kot to znajo le otroci, rastejo proti nebu. Letos imamo največ težav z mravljami, ki so najbolj prizadele mene, oz. redkvice, ki jih je komaj kaj, še tiste, ki pa so po nekem čudežu odnesle celo kožo, so vse podpisane z mravljimi čekani.

102_0439

Sosedov Miki sicer kar naprej sedi pred luknjami, tu in tam, na zemlji, v travi, a nam je voluhar vseeno pojedel korenine že deset let starega našija, za katerim vsi žalujemo, saj je bil lepo, košato drevo, s čudovito sočnimi in sladkimi plodovi. Ta ista zverina, oz. verjetno kakšen njegov sorodnik, nam je pokončal tudi kar nekaj okrasnih grmov, ki se mi prav tako smilijo, saj vsaka živa stvar hoče takšna tudi ostat, sploh če je še vedno toliko pri močeh, da lepo cveti, tako kot so naše vajgelije.

102_0443

Požrešni zobje še niso odkrili krompirja, tako da je visok že pol metra, jagode lepo cvetijo, vse povsod jih imamo letos – na obeh vrtovih, na mnogih gredah, tako da se mi zdi, da se bom mogla žrtvovat in jih vsak dan pojest najmanj eno skledo za solato in da bosta oči in mami skuhala devetnajst kil marmelade. Ja, tudi s kumarami nam zaenkrat slabo kaže, saj so ven pribodle le štiri majcene stvarce, ostale so pod zemljo pojedle mravlje, tako kot tudi kar nekaj stročjega fižola.

102_0397

102_0413

Imamo pa letos na vrtu vsaj zelo veliko kvalitetne zemlje. Vrt ob hiši je v kar strmem bregu, tako da nam je vsa prejšnja leta dež zemljo, in z njo vse žverce, ki živijo v njej in jo delajo živo in zdravo, močno in odporno, spiral po bregu navzdol, proti hiši. Lansko leto smo začeli za zemljo pospešeno skrbet, jo negovat kot otročiča. Oči in mami sta jo kar naprej hranila s kupi trave, ki jo je oči pokosil, pa z gabezom, ki ga je tu naokrog vsepovsod dovolj, jeseni pa sta speči, oz. prazni del vrta, na debelo prekrila z listjem iz tukajšnjega gozda. Zadnji teden pa je oči naredil nekaj visokih gred, tako čisto po protokolu – plast za plastjo. Vesela sem, da se tudi za dobre stvari kdo navduši in visoke grede so sedaj začele nastajati tudi pri naših sosedih, kot tudi v tako imenovanem “novem” delu vasi.

In tako kot narava nasploh, nam je tudi zemlja za vsako pozornost hvaležna in to tudi pokaže. Tudi sedaj imamo vrt prekrit s kar precej debelo zastirko iz trave, ki jo oči pokosi, sonce in veter pa jo posušita. Pod njo so našli zavetje, ne le deževniki, ampak tudi slepci, ki jih je letos na vrtu res neverjetno veliko.

102_0437

Vsakič, ko malce pokukam iz našega, z gozdom obdanega brega, postanem pol žalostna in obupana in pol jezna na vse kmete, ki z nemogoče ogromnimi traktorji teptajo in ubijajo zemljo, jo izčrpavajo z umetnimi gnojili, polivajo po njej herbicide, travnike pa dušijo z gnojevko, tako da ja ni nikjer več nobenega življenja. Ne vem, od kod v nas toliko nasilja nad vsem živim in toliko pogoltnosti in kdo lahko sploh pomisli, da je na omejenem planetu mogoča neomejena rast.

Zdajle sem se ravno spomnila na še eno nadlogo na vrtu, ki se ji reče amarant. Pred dvema letoma smo ga posejali, potem so ga večinoma pojedli ptiči, jeseni, ko smo ga izruvali pa smo ostanek vrgli na kompostni kup. Letos je bil kompost že lepo zrel, tako da ga je oči raztrosil in vkopal v zemljo. In sedaj pa imamo! En zraven drugega bodejo na plano amarantovi drobižki, ki pa pod zemljo skrivajo neverjetno dolgo korenino. Kot da 500 kvadratov vrta ne bi bil dovolj velik zalogaj za dva človeka, ki imata še drugega dela čez glavo, bo mami sedaj še pulila vragce, ki so se, kot kaže, odločili zavzeti ves svet.

Za tiste, ki pa nimate vrta, je spomladi na pretek okusne in hranljive divje hrane vse naokrog, tako da se lahko namesto v trgovino, po plastično zelenjavo in sadje, odpravite malce v naravo in si naberete mladih kopriv, smrdljivke (ki je kljub nesrečnemu imenu zelo okusna), bezga in nežnih poganjkov hmelja in japonskega dresnika. Dresen je čudovita v zelenjavnih palačinkah, skupaj s čemažem in (veganskim) sirom. Če pa so vam ljubše sladke jedi in so vam v shrambi, tako kot nam, ostali še zmrdančki, ki so bila jeseni in pozimi še jabolka, pa lahko spečete pito z dodatkom dresni. Okus ima podoben rabarbari, tako da jo lahko uporabljate kot bolj divji nadomestek le-te. Uživati pa jo moramo zmerno, saj vsebuje kar precej oksalne kisline, ki lahko povzroča težave v sklepih in ledvicah.

102_0418

Čestitam vsem, ki ste se skozi vse besede in vrstice prikopali do konca. Hvala. :)

Želim vam prijeten dan. Naj bo poln sonca, miru in veselja.

Posted in Garden of Eden | Tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , | 7 Komentarjev

Drevo podpira celotno nebo/ Holding Up the Entire Sky

102_0431

Čisto samo,

to staro drevo,

podpira

celotno nebo

All alone,

this old pear tree

holding up

the entire sky

Posted in Tiny Poems | Tagged , , , , , , , , , | 3 Komentarjev

Rock garden/ Naša nova skala :)

102_0264

102_0265

Please,

make me a rock garden

for pink flowers

and little lizards

in the sun

Ta konec tedna je bil v znamenju skalnjaka. Domači fantje in še dva para močnih in spretnih in zelo prijaznih rok iz vasi…in skala na mestu stoji. Ja, po strmem bregu navzgor pa jo je zvlekel traktor. Seveda. Ker kar vem, da bi tudi vi radi naokrog valili poltonske skale, vam naskrivaj zaupam, da tako lepe, kot je ta na sliki, s polno žepki za rožice in zaspane martinčke, rastejo na Jelovici.

Želim vam prijeten teden – naj bo miren in vesel.

Posted in Garden of Eden | Tagged , , , , , , , | 2 Komentarjev

Sing Me to Sleep

102_0064

Awake all night,

at sunrise

a blackbird

sings me

to sleep

—-

Posted in Tiny Poems | Tagged , , | 5 Komentarjev

Resnični svet

100_6577

Tam, med grčavimi vejami, med zelenjem,

je resnični svet,

ki še vedno živi in diha,

pod razširjajočo se plastiko

potrošniškega stroja

Posted in Garden of Eden | Tagged , , , , , , | 2 Komentarjev

Majsko jutro na ekološkem vrtu

102_0243

Globoko iz zemlje

se dvignejo kvišku,

majhne zelene dlani,

kako nežno pestujejo

celo nebo

102_0250

102_0254

Ker ne vem,

kako priklicati čebele s cvetlic,

na vrat in roke nanesem

tanko plast medu,

zaprem oči

in čakam

Princesa je,

ta čebela

z medenimi usti,

njeno drobno telo,

čisto zlato

—-

Na roki,

čebela,

raziskuje, raziskuje

ta čuden bel svet

gubic in peg

Želim vam miren in vesel konec tedna.

Posted in Garden of Eden, Tiny Poems | Tagged , , , , | 2 Komentarjev

Prišla je bosa in s cvetovi v laseh

102_0095

102_0195

102_0249

Bosa je prišla in

v krilu,

z izvezenimi spominčicami

v mehkem zelenilu,

s cvetovi v laseh

in puhastimi ptički

v rjavih grčavih dlaneh

Posted in Garden of Eden, Tiny Poems | Tagged , , , , , , , , , , | 4 Komentarjev