Jesenska pripoved, 2.del

Prejšnji teden sem se še pritoževala nad dežjem, a se mi je vreme za vikend čisto odkupilo. Čudovita jesen!

Za danes sem vam spet malo poškljocala naš vrt, ki se pretvarja, da zime v naših krajih ni. Bučke nam še cvetijo, jagode tudi, maline so polne zelenih malinic, ki bodo, če bo le še kaj sonca in toplote, dozorevale vse do sredine novembra. Upam! Upam, da bom za svoj rojstni dan, ki je sredi novembra spet lahko uživala v svežih jagodah in malinah z vrta, tako kot nekaj let nazaj.

Težko že čakam, da pride pomlad, da bomo lahko vse, kar se bomo čez zimo naučili o permakulturi in gozdnih vrtovih, poizkusili v praksi. Začeli bomo pa že čez kakše tri tedne, tukaj pri hiši, saj imamo tu odlične pogoje tudi za rastline, ki sicer potrebujejo toplejše podnebje: fige, kakiji…Teren je ravno prav strm in obrnjen proti jugu, tako da se sončni žarki tudi spomladi, jeseni in pozimi lepo uprejo vanj in grejejo zemljo, bistveno bolj kot v ravninskih legah.

Kar mi je najbolj všeč pri gozdnih vrtovih je, da delujejo in izgledajo tako kot narava. Čista narava, brez vmešavanja naših veleumov, ki delujejo po logiki, kateri se narava lahko samo pomilujoče smeji. Donosi so že sedaj, na čisto klasičnem ekološkem vrtu odlični, tako da bom verjetno čez kakih pet let, trikrat na dan pila sveže stisnjene zelenjavne sokove, če bomo želeli sproti spraviti v promet vse, kar bo zraslo. Alternativa pa seveda ostaja ekološka tržnica.🙂

V zadnjem času je na mojem presnem jedilniku skoraj izključno tole: butternut buče na tisoč in en način, repa, daikon, radič, koprive v juhi, koprive v soku, z današnjim dnem pa se koprivam pridružuje še ozkolistni trpotec, ki ga je vse naokrog na pretek. Za drugo pomlad si moram nujno, nujno omisliti kakšno knjigo o samonikli zelenjavi, saj je, kar se tiče hranil, energij, nakopičene sončne svetlobe, neprimerljiva z gojenimi rastlinami. Poleg tega pa je še čisto zastonj. No, saj to so tudi gojene stvari, sploh po nekaj letih brkljanja po vrtu, ko imaš vsa semena že sam doma. Ja, pri naši hiši za hrano res skoraj nič ne porabimo (ja, evo, od tu vse naše bogastvo!)🙂🙂, razen seveda pozimi, ko je treba sem in tja v Kalčka. Vedno se mi zdi čudno, ko se ljudje pritožujejo nad cenami hrane. Rešitev je čisto enostavna: malo zemlje, kar nekaj dela, ki pa je v čisto veselje in to je to. Res ne vem zakaj bi v trgovinah plačeval za transport, embalažo, pakiranje, skladiščenje, hlajenje in še nekaj centov za tisto kar potem v resnici pojemo. In kar samo še od zelo, zelo daleč spominja na hrano. Groza me je, ko gledam strupeno pobarvane pijače in to in ono in vso predpripravljeno hrano. Vedno mislim kako je mogoče, da smo se tako oddaljili od narave, da segamo samo še po okusih, ki so milo rečeno, nagnusno umetni.  Pridelovanje lastne hrane je tako odlično za planet (nič škropljenja, transporta, embalaže, ki potem nekje 400 let razpada), za naše počutje in postavo, zdravje in seveda za naš bančni račun, saj potem denar, ki bi ga porabili za hrano, lahko porabimo za kaj bistveno, bistveno bolj zabavnega in trajnega.

Ko sem ravno omenila embalažo. Še podatek iz knjige Affluenza. Ameriška gospodinjstva uspejo vsako leto sproducirati toliko odpadkov, da bi z njimi lahko napolnili konvoj, ki bi segal do polovice poti na Luno. Torej pridejo v dveh letih do Lune. Res lep dosežek, a ni!

Ozkolistni trpotec. Od danes naprej na naših krožnikih

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , , . Bookmark the permalink.

12 Responses to Jesenska pripoved, 2.del

  1. Tanja zdravo! Pred kratkim sem odkrila tvoj blog in moram priznati, da ga z zanimanjem spremljam in sem navdušena nad tvojim pogledom na življenje oz. na svet. Tale jesenska pripoved 2. pa me je še posebej očarala, saj se mi je zdelo, da si tako super ubesedila natanko moje misli in tudi način prehranjevanja. Ob tem sem dobila eno zanimivo idejo, pa me prosim pokontaktiraj na mail, če te zanima🙂.

  2. Liam says:

    Hey, Dear. You’re probably already going to bed and I’m just having my lunch.🙂 Google translator again but was worth it. Gorgeous garden!!!! Oh, boy, what I’d give for something like that. A couple of years of work and then I’m off back to Portugal. A little house and lots of land for veggies and fruit! That’s all I want and need. Would you join me?🙂 Take care

    • Tanja says:

      Hey, Liam! So sorry cannot join you, unless you change your mind and go to Andalucia, instead of Portugal🙂 Then I’d need to seriously consider your invitation.🙂

      • Liam says:

        I’ve absolutely nothing against Spain as long as it’s warm, sunny and with lots of land to grow stuff. So, where to?🙂

  3. Trixie says:

    O, kul vaš vrt. Pa okrog imate vse tako lepo. Kje pa je to? Ne vem kater je tist hrib v ozadju.

  4. Mateja says:

    Tele slike bi bilo treba objavit nekam, kjer bi jih videlo več ljudi. Meni se zdijo, da so čisti navdih, te kar prime, da bi vrgel ven ploščice okrog hiše pa hortenzije in vse zasadil s hrano.

  5. Mateja says:

    vidim, da se je Liam zaljubil vate.🙂 Eni pa imate srečo! Ne vem ali pa se je mogoče v tvoj vrt. Jaz sem se. Polovica klikov na tale post je sigurno mojih.

  6. Tanja, ravno berem knjigo Kdo dejansko smo? iz zbirke Anastazija in sem se spomnila nate in tvoj način življenja, saj v knjigi Anastazija piše: “vsaka družina bi si morala urediti en hektar zemljišča v dosmrtno rabo in na njem ustvariti svoje rodovno posestvo, svoj košček domovine.” Njena ideja mi je zelo všeč, še posebej, ker me zadnje čase tako intenzivno vleče nazaj k naravi… Enkratna zbirka, avtor je Vladimir Megre. Zelo priporočam v branje…

  7. Tanja says:

    Anja, hvala. Ne boš verjela, ampak ravno nekaj dni nazaj sem hotela naročiti celo zbirko na amazonu, ker mi jo je priporočil tudi Anthony aka Raw Model.🙂 Tako, da zadnjič sem naročila: 2 od Derricka Jensen-a in dve od Clee Danaan, pa The Secrets of the Soil (kako uničujemo z vsemi škropivi in vso packarijo zemljo in motimo njeno ravnotežje), ter The Last Hours of Ancient Sunlight. Začela sem brati to zadnjo in…priporočam. Ko pa vse tole končam pa sledi Anastazija!! Lepo se imej, se kmlau oglasim na mail.🙂

  8. He he… No vidiš, saj ti pravim, da smo na isti valovni in nas je vesolje očitno zato združilo🙂. Te naslovi, ki jih omenjaš zvenijo zelo mikavno, tako da mislim, da bom morala tudi sama v kratkem malo obiskati Amazon🙂. Anthonyja poznam in spremljam in občudujem njegovo poslanstvo😉. Sva na vezi, pa lepo nedeljo.

  9. Tanja says:

    Če hočeš, ti lahko knjige tudi jaz posodim. Da bomo prihranili kakšno drevo🙂 Vseh naenkrat itak ne morem brat.

  10. Juhuhu… Z veseljem🙂. Ampak potem narediva vsaj kakšno vzajemno izposojo – ti v tem času še jaz kaj posodim, da se oddolžim… Se bova dogovorili…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s