Če me kdo išče, sem tukaj…nekje /If You Come Looking for Me, This Is Where I’ll Be

Sonce, Sonce ljubim te,

Sonce, Sonce hvala ti za vse,

Sonce, Sonce prosim te zdaj,

Obsonči drevesa, preden bo maj.

🙂🙂

Uradna mantra :) za klicanje sonca. Ni v Sanskrtu, ampak če je ponavljaš iz srca in z veliko željo, bi se morala uresničiti. Okrog in okrog hiše so sama lepa drevesa: rumena, oranžna….in čakam in čakam, kdaj jih bom videla žareti v soncu…in še nisem dočakala, tako, da boste morali biti zadovoljni s fotko zavito v oblake in poškropljeno z dežnimi kapljami. Ne, poškropljena ni, ker sem jo škljocnila kar izza mize. Na mojo žalost se je v nič spremenila tudi večina oranžnih tonov.

 

V davnih časih, ko je še sijalo sonce:

In so bile vrtnice samorastnice še suhe. Sedaj sicer še cvetijo, a so postale rjavo roza barve, pripravljene na zimsko spanje:

Moja večna želja, se je preseliti. Pa ne, da mi Slovenija ne bi bila všeč, daleč od tega, mislim, da se vsi premalo zavedamo kako dobro se imamo in v kakšnem raju živimo.  Seliti si želim kar tako, ker me že od malega vleče naokrog. Ko sem bila še otrok  in smo se s starši začeli potepati po svetu, sem imela po vsakem potovanju željo živeti prav tam, od koder smo se vrnili. Ponavadi je bilo tam zelo toplo, morje je bilo blizu, ob cesti je rasel kakav, vanilija, mangosteeni, jack fruit-i, na vrtovih hiš pa mangi in papaje. Ljudje so hodili po opravkih počasi in sproščeno, bili so odprti, vedno pripravljeni na klepet, z usti do ušes, čeprav so imeli samo majčkeno hiško, ki je bila na pol krita s palmovimi listi, polovico le-teh pa je bog si ga vedi kdaj odpihnil veter.

In potem se vrneš domov in se ti zdi, da je nekdo na skrivaj pritisnil fast forward. Vse drvi: avti, informacije, reklame po televiziji utripajo kot nore, ena za drugo: popust 20%, 30%, dva za eno, samo 1.95 evra. No, takrat še ni bilo evrov, ampak saj veste, kaj želim povedati.

Do danes me želja po življenju v toplih, malo počasnejših krajih še ni minila. Čeprav me tako zelo daleč kot včasih ne vleče več. V Andaluziji bi bilo že čisto prima. Te dni, imajo ob morju še okrog 23 stopinj, kar pomeni, da bi na vrtu še prav veselo rastlo skoraj vse. In prav zato si želim v toplejše kraje. Da bi bila lahko samozadostna, kar se tiče hrane preko celega leta. Uspevajo tudi avokadi in mandlji, kar pride še kako prav vsakemu presnojedcu. Cene nepremičnin so trenutno relativno nizke. Majhno hišo in kakšen hektar zemlje, dobiš za čisto zmerno ceno. In potem počasi zasadiš gozdni vrt in imaš hrane na pretek, vsaka posest ima tudi svoj vir vode, na streho postaviš fotovoltaiko in to je to. Začetna investicija je resda kar velika, potem pa v bistvu lahko živiš z zelo malo denarja.

Če bi bilo pri nas le malo topleje pa bi me čez nekaj let našli tukaj spodaj. No, mogoče me boste tudi tako.

Na odročnem delu Slovenije, zemlje 5 hektarov, stara, podrta hiša in velik senik, obrnjen proti jugu, ki kar kliče po  sončnih celicah.

Velika streha senika, obrnjena proti jugu. Kar kliče po sončnih celicah.🙂

Lastno zajetje vode. Čez parcelo teče  tudi potok in zato bi bilo namakanje čisto preprosto. Na parceli je že veliko starih jablan in hrušk, tako da bi že prvo leto lahko nasušili krhljev za celo zimo. Območje je zelo čisto, nobenega škropljenja, gnojenja in druge packarije, kar pomeni da bi imel človek mirne duše lahko tudi kakšen panj čebel za med, cvetni prah in mleček. 5 hektarov za permakulturo je ogromno in mogoče me še celo prime in si omislim alpake za volno. Puloverji, rokavice, šali, copate, nogavice, jope iz lastne, nebarvane, neobdelane volne!! Poleg tega imaš pa še čisto neslišno, naravno košenje, brez kosilnic in traktorjev. Za prva leta bi si lahko zasilno domovanje uredili na seniku, potrebno je samo zapreti zgornji del, streha je namreč nedotaknjena. Sliši se prima, mar ne!?

Mislim, da bi bile tukaj alpake zelo zadovoljne! Tekale bi sem in tja, kot podivjane kozice

Res ne vem zakaj bi za 100.000 evrov kupil majhno, utesnjeno stanovanje, temno in z majhnim balkončkom, kjer si popolnoma odvisen od prehrambene in drugih industrij, ko pa lahko za manj kot polovico dobiš zgoraj našteto, s svobodo, neodvisnostjo, čistim zrakom in rodovitno, nezastrupljeno zemljo vred.

Shine, Inspire and Spread the Love,

Tanja

 

This entry was posted in For Love of Our Planet, Garden of Eden and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

5 Responses to Če me kdo išče, sem tukaj…nekje /If You Come Looking for Me, This Is Where I’ll Be

  1. Liam says:

    *opens the blog*, *looks at the pictures*, *faints*, *comes around*, *looks at the pics again*, *faints*, *comes around*, *starts getting his things ready*, *packing* *off, to this gorgeous place* If you come looking for me, just look over your shoulder. You’ll find me somewhere in this grass, tending to the alpacas. Oh, my, this is the most tempting post ever!!! You’re one lucky girl, you know that, don’t you!

  2. Trixie says:

    Jaz grem s teboj! tole je pa noro!!!!! ne hodit v španijo, tukaj je boljš.

  3. Mateja says:

    Zadnji odstavek ti da misliti. Res ne vem zakaj? Po moje se ljudje sploh ne spomnimo več, da se da živeti tudi drugače, preprosteje in bistveno bolj polno. Spet super prispevek!!!

  4. Tinka says:

    Kakšne lepe slike! Jaz sem zelo firbčen človek, eemmmm….ali lahko vprašam, od kod so te spodnje fotke? Kje dobiš toliko zemlje, brez sosedov?

  5. Tanja says:

    Zemlja brez sosedov🙂, se dobi na Kozjanskem pa verjetno tudi še kje drugje, samo malo je treba poiskati. Lp, T.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s