Let’s Shine!

A little happy video for you, to make you smile and dance and sing along. Be joyful and practice kindness and compassion for all sentient beings, see them not in their roles of lawyers, shop assistants, teachers, mothers, fathers but as fellow human souls, who in their essence are just like you: they want to be happy and don’t want to suffer. Meditate, pray, chant, do anything that brings you closer to Oneness. And try to do something really, really meaningful each day, something that will make this world a better place: plant flowers for bees, grow an organic garden, offer compassionate words to an elderly neighbour, listen to your friend without judgement….Be a little lighthouse bringing shine and glow to the world.

With much Love.

This entry was posted in Life is a meditation, Naredi dobro delo, Uncategorized and tagged , , , , , , , . Bookmark the permalink.

8 Responses to Let’s Shine!

  1. Liam says:

    The cutest video ever! I could watch it forever! It’s just beyond lovely, so incredibly laid-back and fun. And an inspiring post below…what more can one want on a Wednesday afternoon? Do you maybe know who this song is by? I love it so much!!! Hugs to you.

  2. Tanja says:

    I’m glad you like the song, Liam. I do too, so much! I actually love it and have been singing it to myself from yesterday evening when I “discovered” it. The song is called Anyone Else But You and it’s by Moldy Peaches.

  3. Manca says:

    Tudi meni je video nadvse všeč, res prisrčen in kot nalašč za vsa razpoloženja. In hvala za še en res lep prispevek, ki nas dela boljše in srečnejše. In z dobrimi in srečnimi ljudmi postaja lepši ves svet.
    Želim ti, da bi kmalu lahko poplesavala v ritmu te prisrčne pesmice.

  4. deep she says:

    Hvala za ta prisrčen ‘liitle happy video for as’🙂
    In hvala za ta ‘touch’ … Ja, so besede, skozi katere govori ’tisto več’. Niso pogoste, a ko naletim nanje, se samo toplo, hvaležno priklonim .. in čisto po tihem v sebi poslušam pozdrav – Namaste … tokrat namenjen tebi in tvojim stranem.

    Morda jo že poznaš, to navihano, a vendar nadvse ljubko Tellegenovo zgodbico. Dovoli, da ti jo pripopam semkaj🙂 … in naj v tem tihem, toplem junijskem večeru ta govori sama zase …

    pozdravljena in vse lepo ti želim,
    deeps

    ————–

    Ko se je veverica nekega jutra zbudila, je pred njenimi vrati ležalo pismo …

    Draga veverica

    Zbolela sem.
    Mravlja.

    Veverica se je počesala, si umila ušesa in odhitela na plano, splezala je z bukve na tla in stekla do mravljinega doma …

    Mravlja je ležala v postelji, pokrita je bila s črno odejo, pod glavo pa je imela blazino in resno je strmela v strop.
    “Si prejela moje pismo?” je vprašala veverico, ko je vstopila.
    “Ja”, je rekla veverica.
    “Zbolela sem,” je rekla mravlja.
    Veverica je molče prikimala. Mravlja se je obrnila na bok, s hrbtom proti veverici.
    Zunaj je bil lep dan. Sonce je močno sijalo, tudi v mravljino hišo.
    “Kaj te boli?” je vprašala veverica.
    “Vse”, je rekla mravlja. Zazrla se je v zid.
    “Je kaj resnega?”
    “Še kar”, je rekla mravlja. “Nekaj mi manjka.”
    Obrnila se je k veverici. “Zato sem ti tudi pisala.”
    “O”, je rekla veverica. Ni prav dobro vedela, kaj naj reče. Prav tako ni vedela, kaj je to zboleti ali pa manjkati. “Naj kaj storim zate?” je vprašala.
    “No ja …” je rekla mravlja. “Lahko bi kaj rekla, da bi se mi izboljšalo.”
    “Kaj pa?”
    “Lahko bi mi rekla, da sem pogumna.”
    “Pa si res?”
    Mravlja je za trenutek molčala, nato pa odvrnila: “No ja … malo sem pa res.
    Ampak, hočem reči, to moraš reči ti.”
    “Ja …” je rekla mravlja, “saj je v redu … ampak reči moraš malo drugače … ne vem, kako ti naj to razložim …” Pri tem je zelo nesrečno in bolno gledala veverico.

    Tedaj je veverica iz vsega srca rekla: “Mravlja, zelo pogumna si, zelo zelo pogumna.”
    “Ah …” je rekla mravlja in se skromno nasmehnila izpod odeje v kotu sobe. “To je pa res prijazno …”

    Veverica je molčala in sedla na pručko zraven mravljine postelje. Tu in tam jo je mravlja zaprosila, naj presenečeno zmaje z glavo ali pa, naj še enkrat reče, kako da je ona, mravlja, zelo pogumna. Potem jo je še zaprosila, naj ji nastrga sladkornih kristalčkov, zmelje medeno satje in stolče smetano ter vse skupaj naloži na krožnik in ga postavi na tla zraven postelje. Tako je minil dan.

    Pozno popoldne je mravlja rekla: “Zdaj mi pa že skoraj nič več ne manjka.”
    Veverica jo je radostno pogledala, nastrgala še nekaj sladkornih kristalčkov in jih zmešala z želejem. Skupaj sta se posladkali. Nato se je veverica odpravila domov. Zamišljeno je stopala po mračnem gozdu in razmišljala, kako se počuti nekdo, kadar mu kaj manjka …

    (Toon Tellegen)

  5. Tanja says:

    Deeps, hvala, hvala za to prečudovito zgodbico!! Želim ti svetle zvezde.🙂

  6. Sabina says:

    Tanja, hvala! En tak žarek sončka si ti sama! Hvala! Glede na nekaj dogodkov teh dni sem zares potrebovala nekaj takega…
    Pomežikec

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s