Verjamem

Danes zjutraj sem spravljena v spalno vrečo sedela pod brezo. Zlati listi so padali name kot poročni konfeti. In kar naenkrat sem tam gor, gor med vejami zagledala taščico. Vsa luštna in okrogla je skakljala sem in tja in  hop, hop, hop. Glavico je obračala zdaj v levo, zdaj v desno in živahno je zrla v svet, s tistimi črnimi brezmadežnimi očmi. In zaželela sem si, da bi od nje odpadlo pero. Puhastega in mehkega bi lahko držala v dlani in tako bi tudi jutri vedela, da je bila taščica resnična. Ampak kakšna neumnost!

Tistega kar imam rada, tistega čistega in lepega, ne smem skušati prijeti in zadržati in si lastiti, v tisto kar imam rada moram verjeti.

This entry was posted in Life is a meditation and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Verjamem

  1. janez says:

    lepo fotografirano, še lepše zapisano in to v dnevu, ko smo se v mestih utapljali v megli, taki da je bilo še vrabčkom težko. Taščic pa meščani ne srečujemo prav pogosto, bolj običajne so tašče:)

  2. sabina says:

    Slik’ca je nadvse! Breze in modro nebo…. Meni daje kljub vrišču otrok, učencev, trenutek miru, hrepenenja, upanja.
    Naj bo tvoja breza tudi takšna. In… Verjemi.
    Ujemi vse lepo zase!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s