Oblačila polna strupov

Spodnje besedilo mi je pred dnevi poslala Sabina. Hvala!
Resnična cena hitre mode in prekomerne potrošnje je tako visoka, da si je ne more privoščiti nihče: bolni ljudje, onesnažene vode, nerodovitna mrtva zemlja in zrak, ki to več ni:
O tem, kako strupeni so lahko čevlji in  tekstil, že veliko vem. Pa vendar me je dokumentarni film nemške 3SAT  (7.10.2011 ob 20.15 – “Schick aber Schädlich”, avtorica Inge Altemeier)  globoko pretresel.
Potrošniki smo se zelo  razvadili in pričakujemo, da nas bo v modnih trgovinah vedno pričakalo nekaj  novega. Tako se izdelki ne zamenjajo štirikrat v letu, ampak 24 krat. Vse to  terja svoj davek, tako pri potrošnikih, kot pri dobaviteljih in, ne na koncu,  pri ekologiji.

 Film se začne z zgodbo Francozinje, ki si je za 150 EUR  kupila čevlje in zbolela. Tam, kjer je bila koža v stiku s čevljem, je dobila  ožganine, otekline in alergijsko reakcijo. Po dolgem raziskovanju so našli  vzrok: DMF (dimetilformamid), ki je v Evropi prepovedano sredstvo proti  plesni. Ampak, ker je večina modnih izdelkov narejena izven Evrope (predvsem  v Turčiji, Indiji, Bangladešu in na Kitajskem), ga dobimo tudi mi.

 DMF  so našli v majhnih belih vrečkah, ki so bile priložene v škatli za čevlje.  Velike firme so prosile Kitajce naj jih več ne uporabljajo, tudi iz EU  komisije so sporočili, da sistem javljanja deluje. Vsaka država lahko sporoči  na vsem dostopno internetno platformo, kateri izdelki so škodljivi za  potrošnike.

 V Nemčiji je bil največkrat javljeno podjetje Deichman z  znamko čevljev Graceland – mislim, da za njih pravkar delajo reklamo. Za neke  otroške športne copate so dobili prijavo že leta 2008, pa so jih še naprej  prodajali do aprila 2010. Zakonov, ki bi v tem primeru ščitili potrošnika ni,  podjetja se lahko sama odločijo, kako bodo reagirala.
Glede DMF-ja so  se proizvajalci in trgovci domislili nove fintice: namesto priloženih vrečk z  DMF zdaj posprejajo kartonsko škatlo ali celo izdelek sam. Prodajalci v  trgovinah ne poznajo izvora čevljev, tudi vam ne bodo znali povedati, ali so  obdelani z DMF.
Tekstil in usnje na Kitajskem in predvsem v Bangladešu  obdelujejo z drugimi strupenimi kemikalijami, kot je kromova sol (iz nje  nastane krom VI, ki je strupen in rakotvoren), organske klorove spojine  (povzročajo težave z dihanjem), etilen oksid (povzroča glavobole, slabosti, škodi dedni zasnovi). Najbolj so prizadeti delavci, nato njihovo okolje, nato  delavci v pristanišču, ki raztovarjajo ladijske kontejnerje, nato delavci v  skladišču trgovin, nato prodajalci in na koncu kupci.

 V Azji so  delavci brez pravic, v nemških pristaniščih pa podjetja sama testirajo,  koliko strupov je v kontejnerju. V Hamburgu je 50%  kontejnerjev preobremenjenih s strupi. Če jih je preveč, si nadenejo posebno  zaščitno obleko in jih najprej prezračijo. Ni znano, za katera podjetja  pridejo strupeni tovori, zaščita podjetij je važnejša od zaščite  potrošnikov.

 Tudi delavci v prodajalnah zbolevajo. V dokumentarnem filmu  so prikazali dekoraterko iz prodajalne H&M, ki je zbolela. Z veliko  samoiniciative je ugotovila, kaj ji je, vendar se podjetje izmika. Nemški  sindikat je izvedel anketo: 70% delavcev, ki raztovarjajo robo, je tožilo o  glavobolih, utrujenosti in težkemu dihanju. Gospa, ki je v Espritu več let  likala kavbojke, preden so jih dali v prodajo, je zaradi klorovih spojin  dobila astmo. Njen delodajalec noče priznati, da je zbolela zaradi kemikalij v kavbojkah. Sicer so izmerili zrak pri likanju javbojk, vendar nočejo  povedati vrednosti, saj zaupajo v svoje izdelke, da niso strupeni. Zdravnik  se s to razlago ne strinja, ker so v pljučih njihove bivše zaposlene našli  točno takšne strupe. Odkar več ne dela, se ji je stanje  izboljšalo.

 Podvprašanje: mislite, da danes pri Espritu za likanje  kavbojk uporabljajo posebna zaščitna sredstva?
Poseben problem so  kavbojke s postaranim videzom. V Turčiji so prepovedali obdelavo kavbojk s  kremenčevim peskom, ker je umrlo več sto ljudi. Zdaj uporabljajo laser.  Ampak, v Bangladešu so z veseljem sprejeli delo … Pri tem ne uporabljajo  nobene zaščite, zato prihaja do zadušitev. Dnevno naredijo 300.000 kavbojk,  predvsem za C&A in Zara.

 Uradne izjave modnih podjetij so dobro  naštudirane. Pri H&M so seveda za varovanje narave in za trajnostni  razvoj. Na uradnem seznamu je 200 nevarnih kemikalij, ki jih lahko izjemoma  uporabijo, vendarne prepogosto. Tudi v tovarnah ne vedo, kaj sploh  uporabljajo, zato prihaja do nesreč (eksplozij, požarov), ki jih nihče ne razišče. Novih delavcev je dovolj in so zato lahko “pogrešljivi”.
Veste, pri kateri barvi morate najbolj paziti?  Pri črni. Za lepo, črno barvo morajo uporabiti veliko strupenih kemikalij.  Eko črnega perila ni mogoče narediti oziroma ga ne bi nihče kupil.  Dekoraterka, ki je delala pri H&M, je zbolela (klor anilin). Sama je  plačala preiskave in v krvi so našli strupe, ki jih uporabljajo v tekstilni  industriji. Problem pri teh strupih je, je povedal zdravnik, da ne pride do  hitrih alergičnih rekacij (npr. na koži), ampak se strupi počasi nalagajo v  telesu.

 V Indiji so znani po bombažu. Bolj temno obarvan je bombaž, več kemikalij so morali uporabiti. Za briljanstnost barve uporabijo težke kovine.  Problem so seveda odpadki, ki nastanejo pri barvanju bombaža: napolnijo  jih v vreče, brez zaščitne opreme, in odložijo na kup. V dvajsetih letih so  popolnoma zastrupili vodo in zemljo. V Aziji uporabljajo strupe, ki so v  Evropi prepovedani. Poslovneži (lastniki tovarn in predstavniki modnih  podjetij) se raje srečujejo nekaj kilometrov od tovarne, v čistem  okolju.

 Delavec, ki beli bombaž in v kratkih hlačah cel dan stoji v  bazenu s kemikalijami, je povedal, da so mu po nekaj mesecih odpadle vse  dlake in da se počuti bolnega. Odkar se je razširila tekstilna industrija, je  tudi raka več. Predvsem rak želodca, ledvic in mehurja je  pogost. Tekstilne tovarne se pritožujejo: če bolj pazijo na varnost pri delu  in ekologijo, je tudi izdelek dražji in kupcev (velikih modnih podjetij)  je vse manj.

 V dokumentarcu sem izvedela, da je eko bombaža ni mogoče  narediti. V Indiji gojijo eko bombaž, ki ga v tovarnah obdelajo na isti način  kot konvencionalnega. Lastnika tovarne so vprašali, ali lahko pride do  zamenjav blaga in izdelkov – kako ve, na katerem kupu je kateri bombaž, če  sta po videzu enaka. Samo nasmehnil se je.
In tako se nam ni treba več  čuditi, da lahko izdelke iz eko bombaža kupimo tako poceni. Eksperti celo  opozarjajo: prodamo več eko bombaža kot ga proizvedemo! Samo 1% tekstila je  neobremenjenega; to so resna podjetja, ki pazijo pri predelavi in barvanju,  vendar imajo zato njihovi izdelki višjo ceno. Ste jo pripravljeni  plačati?
Ko sem prijateljici J. na kratko povzela vsebino dokumentarca,  je zgroženo povedala: “Pravkar sem hčerki pri H&M kupila 10 majč. Kaj naj  naredim?”
Večkrat jih operi, je bil moj odgovor. Jakne in plašče je treba  vedno več dni zračiti na prostem, prav tako puloverje in čevlje. Vse ostalo  je potrebno najmanj enkrat oprati, preden nosimo. To velja še posebej za  perilo in, kot smo slišali, izogibajte se črnega, pa naj bo še tako  seksi.
 Najbolje pa je kupovati z nosom. V nekaterih trgovinah lahko že  pri vhodu zavohamo strupene kemikalije. Obrnite se in pojdite z nosom iskat  drugo.
This entry was posted in For Love of Our Planet and tagged , , . Bookmark the permalink.

3 Responses to Oblačila polna strupov

  1. janez says:

    Ljudje smo več kot nori. Važno je, da je poceni, ni pa nam pomembno, kakšno ceno zato v resnici plačujemo. Upam, da se bo tale post dobro obiskan in da se bo naše zavedanje o nujnosti ohranjati zdravo okolje in živeti z naravo gradilo tudi s takimi prispevki. Naj ne bodo samo tragične izkušnje razlog za začeti drugače.

  2. sabina says:

    Saj ne, da se veliko že ne ve, a vendar… Kar težko je verjeti, da je vse to res. Žal.
    Pomežikec

  3. Tika says:

    Hvala za tale post. Ti da misliti!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s