Majski vrt, vesele čebele in ekoliterarna revija

Bučanje vetra v drevesih in ječanje vej ter debel ni bilo še nikoli slišati tako grozljivo kot zadnjič. Samo nekaj ur po tem, ko sta starša doma vzgojene sadike paradižnikov, jajčevcev, paprik in čilijev posadila na vrt, se je vreme razbesnelo. Sredi noči sta po bregu navzgor vlačila agrokopreno, popravljala tunele, jih zasipala z zemljo in oblagala s kamenjem. Potem pa smo s sploščenimi nosovi zrli skozi okno v  jezno črno noč in tam v bregu je divje plapolalo nekaj belega. Pa ni bilo krilo Jage Babe. Severovzhodnik tu pod hribi se po moči skoraj lahko kosa z burjo pod Velebitom. Večina sadik je polomljenih. Tiste, ki pa še stojijo, imajo od bičanja vetra čisto ožgane liste. Nedotaknjeni pa sta dve sadiki paradižnika, ki sta vzklili sami. Tako da smo letos pustili cveteti tudi motovilec, kodrolistni ohrovt in peteršilj, divje grmaste špinače pa imamo tako ali tako že preveč. Poškodovane sadike bomo kar pustili, da bodo rastle in verjamemo, da bodo še prav lepo rodile, le malce bolj pozne bodo.

Drugače nas pa vrt lepo razvaja že od konca marca, ko smo pobrali prve redkvice, špinačo in berivko. Sedaj vsak dan dobim skledo sveže hrustljave solate ob kateri postanem prav grdo požrešna. 17. maja pa sem se prvič posladkala s tremi jagodami z vrta in z žlico tistih najboljših – gozdnih. 20. maja… prvi mlad korenček, za kosilo pa juha iz mladih strokov graha.

Iz teme pa je pokukalo tudi vseh osem gomoljev oke. Pričakovali smo, da bodo njeni listi vsaj malo podobni krompirjevim, pa niso. Prav taki so, kot triperesna deteljica.

Dobre in zelene stvari pa se ne dogajajo samo na vrtovih, vrtičkih in po cvetočih gričkih, ampak prihajajo tudi s Poljske. Njihovim čebelarjem je prvim na svetu uspelo dokazati neposredno povezavo med pomorom čebel in Monsantovo gensko spremenjeno koruzo (Mon810), v katero so vkomponirali kar insekticid. Insekticid v koruzi! Sprevrženost človeka je res skoraj brezmejna. Več o prepovedi gojenja koruze Mon810, si lahko preberete tukaj.

Naslednji dobri stvari pa se reče Earthlines. Gre za ekoliterarno revijo, ki jo je začela izdajati angleška založba Two Ravens Press. V vsaki številki bo zbran šopek pisateljev, pesnikov, ilustratorjev in fotografov, ki pišejo za in o divjini. Za vse tiste, ki vam ni vseeno, da smo svojo divjino pustili v nakupovalnih vozičkih in plastičnih vrečkah, v čevljih z visoko peto in razmazano na naparfumiranem toaletnem papirju, pa toplo priporočam v branje knjigo A Branch from the Lightning Tree.

O, poglej ga!🙂

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

7 Responses to Majski vrt, vesele čebele in ekoliterarna revija

  1. janez says:

    ..pa še tale tvoj močerad je malo razmazan, nisem vedel da so tako hitri:). Je pa pravi užitek pogledati vrt obdan s cvetočim travnikom, čeprav si mislim, da imata tvoja straša zaradi take okolice kar precej več dela z njegovim obvladovanjem. In če jima ob vsem tem ponagaja še veter(ampak starejši nas uče, da ledenih mož ne smemo podcenjevati!), imata verjetno dela čez glavo in vsak pridelek je že zaradi tega še bolj slasten. Želim vam polne koše zelenjave, tiste, ki se ji resnično lahko reče PRIDELANO DOMA. in ne take, ki ima taisto označbo samo zato, da se dražje prodaja!

    • Tanja says:

      Ja, Janez, res bi se vrt že v eni sezoni spremenil v cvetoči travnik, če ne bi sproti odstranjevali kalečih trav, rmana, trpotca, regrata, ivanjščic, črne detelje…. Ampak tako lepo je videti travnik poln cvetja, kakršen je danes tudi na podeželju že prava redkost. Dobra stran pa je, da cvetoči travnik tudi na vrt privablja veliko čebel in drugih koristnih žuželk pa še vsa zelišča lahko nabereš kar doma.
      Močeradi pa so pri nas res hitri kot puščice🙂.

  2. Flora says:

    kwa je tvoj blog najboljš brat. ti se prijav za pisanje v tisto revijo, najboljš pišeš.

  3. mata says:

    Lepo in res škoda bi bilo ta tvoj blog kvariti z zlivanjem žolča na papir, saj ko prebereš kako se Monsanto( kaj mu pa moremo, saj mu še vlade ne) norčuje z vseh nas, se temu težko izogneš. Pogoltni kmetje pa sledijo genetskim gurujem in na račun dobrega pridelka (beri: zaslužka) si lahkotno zakrijejo oči pred dejstvom, da bodo njihovi otroci brez marljivih čebel in izginulih rastlinskih vrst, resnično ubogi in mnogi tudi genetsko prizadeti.

  4. Sabina says:

    Kako krut je včasih in kako čaroben je naš svet!
    In tvoja pisanja …se pridružujem Flori in Mati!
    Sončni žarek!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s