Ameriške borovnice, gozdni vrt in ekološke kmetije

V gozdu kaplja še od jutranjega dežja, sraka se jezi, ker ji sunki vetra kuštrajo perje. Nekje gor, nad temno sivino letalo spušča v zrak kerozin. V spalni vreči je že prav prijetno. V roke me greje še topel borovničev muffin, od znotraj pa kraljevska kava. Letos je bilo leto ameriških borovnic. Vsak dan od konca junija pa do danes sem jih pojedla celo skodelico. Sedaj pa se jim bomo oddolžili še mi in tako oče že nekaj dni hodi po borovem gozdu, nabira suhe veje in vejice, odpadlo lubje, iglice, dele trhlenih štorov, potem pa jim z vsem tem postelje.

Posadil je tudi dve novi sadiki, več pa mu jih nisem pustila, ker smo se odločili, da ne bomo več sadili kar na pamet, malo sem in malo tja, ampak bomo zasadili čisto pravi gozdni vrt.

Začeli bomo takoj, ko se pretolčem skozi to gromozansko knjigo. Najprej bomo naredili načrt, potem pa bomo začeli počasi zasajati – vsako leto nekaj. Ko sem za gozdnimi vrtovi brskala po internetu sem našla stran Permaculture Media Blog, kjer je vse polno člankov in nasvetov, literature – tudi veliko brezplačne, dokumentarci o preprostem samozadostnem življenju in še celo 40 urni brezplačni video tečaj permakulture.

Občutek, ko veš, da s svojim načinom življenja ne povzročaš nasilja nad planetom in ne potiskaš v še hujšo revščino in trpljenje ljudi v tretjih državah sveta je dober. Razsežnosti genocida, ki se mu reče ekocid so grozljive. Uničili smo že 99% starih gozdov, 98% prerij in s tem tudi enak procent vsega življenja na teh področjih.

Ko pa prejmemo bančni izpisek tudi kar zavriskam. Mesečno porabimo za hrano (za tri odrasle osebe) slabih 100 EUR, ob tem da kupujemo izkjučno ekološko pridelana živila, saj vso zelenjavo in sadje pridelamo sami. So me pa ekološke trgovine v zadnjem času kar malo razočarale, saj so se na njihovih policah pojavila žita in stročnice s Kitajske. Recimo, recimo, da bi bila v resnici pridelana na ekološki način, a ko pripotujejo preko skoraj celega planeta je njihova nalepka ekološko živilo samo še v posmeh. Enako je s sadjem in zelenjavo, ki jo ekološke trgovine dobivajo iz daljnih krajev, saj se med transportom porabi ogromno energije za hlajenje živil, kot seveda tudi velike količine nafte.

Sploh je intenzivno kmetijstvo ne samo velik uničevalec prsti, saj v enem letu popolnoma uniči prst, ki se je gradila 2000 let, pač pa je tudi strahoten porabnik nafte. Kmet, ki ima v hlevu 180 glav živine in zanjo goji koruzo, v času spravila le-te porabi okrog 6000 litrov nafte.

V pozno jesenskem in zimskem času, ko je v naši prehrani več žitaric in stročnic, le-te kupujemo na lokalnih ekoloških kmetijah kot so Šlibar, Kovač, Pr’ Tonejčk.

Sedaj pa moram pohiteti in hitro preplašiti šojo, ki se veselo guga na oporni letvi za goji jagode in če ne bom zdaj, zdaj prinorela ven ne bo ostalo nobene za nas🙂.

Želim vam lep konec tedna.

This entry was posted in For Love of Our Planet, Garden of Eden and tagged , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

7 Responses to Ameriške borovnice, gozdni vrt in ekološke kmetije

  1. Flora says:

    Ti pravim, da smo me narobe študirale🙂.

  2. Sabina says:

    Objava in pol!!!! Vaš vrt bo potem pa naravnost čaroben!!! Pa že sedaj mi ob pogledu nanj zastane dih. In vi zdravi in rdečih lic na poskok naokoli:) Goji jagode mene še vedno asociirajo na trpke brusnice…se jih je pa že nabralo…in so plod slovenske zemlje:). A veš, da sem se ravno včeraj zamislila, koliko ekoloških izdelkov je iz Kitajske…. Trikrat “Hura” za vse slovenske pridelovalce!
    Sedla bi med vaše vrtnice s tvojo knjigo v roki, s skodelo ameriških borovnic in se kopala v tišini.
    Naj bodo takšni tvoji trenutki!!!! Veliko njih!!!!

  3. Rumi says:

    Podatek, koliko nafte porabi za spravilo koruze en sam večji rejec govedi, me je šokiral. In če pomislim koliko je porabi, da te njive preorje, pobrana, posadi koruzo, jo tretira z vsemi možnimi strupi, koliko se je porabi za izdelavo vseh umetnih gnojil, ki jih raztrosi po teh njivah, se mi zvrti v glavi. In če pomislim, koliko raznovrstne kakovostne hrane bi zraslo, če bi bili vsi ti hektari zasajeni z gozdnim vrtom za katerega bi skrbela vaška skupnost…….

  4. Rumi says:

    Hvala, Tanja, dragocena objava, ki da misliti in upam, da tudi kaj premakne v naših glavah. Obnašamo se kot bi bili viri nafte neizčrpni, zemlja neuničljiva. A če bomo hoteli preživeti, se moramo čimprej vrniti k pridelavi hrane v sozvočju z naravo in gozdni vrtovi so najlepši primer tega.

  5. janez says:

    tale vrt me je pa kar malo zastrupil🙂. Ideja se mi zdi odlična in za čas ko samo tarnamo, kako se nič ne da in kako nam bo vsak čas zmanjkalo za jest, več kot na mestu. Osebno imam samo dva problemčka: za enkrat je moj vrt vrtiček in pa tako kot mnogi, pomakanje časa, saj mi večino dneva zapolni služba. Ampak, važno je začeti!( z gozdnim vrtom, seveda)!!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s