Izobilje jeseni

100_7576m

100_7574m

Majhne zlate pahljače letijo skozi zrak – severni veter stresa drevo ginka. Jesenske barve so lepe in žalostne hkrati, žalostne predvsem zato, ker so tako kratkožive, iz istega razloga pa so tudi dragocene. Moja najljubša je zlata, ki jo, kadar zapiha veter, slišim, kot da bi neko nezemeljsko bitje razvezalo vrečo cekinov in bi se le-ti z žvenketom usuli z oktobrsko modrega neba.

100_7572m

100_7571m

Še dragocenejši pa jeseni postane tudi vrt. Zadnji paradižniki, jajčevci, paprike, so vredni še mnogo več kot poleti. Čeprav jih imam tako rada, zadnje dni paradižnikov sploh ne bi pojedla, ampak bi jih shranila za pozneje in še kasneje. Na srečo pa imamo v kleti, na soncu, še cel zaboj, tako da če ne bom požrešna, si bom lahko kakšnega privoščila še za rojstni dan sredi novembra. Zadnje tedne pa nadvse uživam v redkvicah – te so naša jesenska posebnost. Dan je toliko dolg kot zgodaj spomladi, temperature podobne, tako da plodovi niso nič manj okusni in hrustljavi kot spomladi. Dobra stvar jesenskih redkvic pa je tudi ta, da nikoli ne postanejo puhle, saj je za razliko od pomladi iz tedna v teden hladneje. In dajkon! Tega se tudi ne morem najesti. Všeč mi je, ker peče, všeč so mi močna eterična olja, po katerih se ti začne, če ga veliko poješ, prav prijetno vrteti.

100_7510m

100_7521m

100_7522m

100_7508

100_7554m

In potem je tu sladka stran jeseni: grozdje, Bogdanove fige (hvala spet in spet), pa naše in njegove hruške, jabolka in seveda, meni najljubši – kostanj. Hruške, jabolka in slive sušimo v dehidratorju. Oči in mami pa sta skuhala tudi kar nekaj marmelade, s katero bomo lahko tudi pozimi zaužili nekaj jesenskega sonca.

100_7537m

V koči, kjer sem včasih stanovala, pa je že nared pet petlitrskih kozarcev zelja. Je pa na očijevem vrtu še cel kup glav, ki jih mora, ko najde kaj časa, še nastrgati. Zadnje dni, kadar ni v službi, ves čas koplje luknje. Za hišo je precej povečal nasad ameriških borovnic, ki jim je navozil tudi kislo zemljo iz borovega gozda. Sedaj jih imamo že dvajset, tako da jih bo v nekaj letih dovolj tudi za moje izvenserijske potrebe. Skopal pa je tudi že luknje za tri orehe, za nekaj novih jablan, pa za celo vrsto lesk, ki bodo zelenjavni vrt ščitile pred vetrom.

Prejšnji konec tedna sta z mami nasadila še dodatnih 65 sadik mesečnih jagod, tako da jih imamo sedaj okrog 400 in jih jemo prav vsak dan od sredine maja, pa še sedaj jih pod tunelom dozori kar nekaj na dan.

100_7533m

Na srečo so dnevi še topli, tako da ni potrebno hiteti s tunelom za oko, ki pa ga bo moral oči postaviti pred prvo slano. Gomoljčki se začnejo namreč debeliti šele, ko so dnevi že kar kratki, tako da jo moramo v zemlji pustiti vsaj do sredine novembra. Čim dlje pa bosta na vrtu ostala tudi radič in ohrovt, saj vsak dodatni teden v zemlji, doprinese k daljši svežini v shrambi.

100_7517m

100_7506m

100_7507m

100_7523m

Upam, da so tudi vaši vrtovi še polni dobrot, če pa ne, jih je vredno poiskati ob travnikih in gozdovih. Koprive so skoraj okusnejše kot spomladi, zvezdica izboljša okus vsake zelene solate. Koprive je oči poleti redno kosil, tako da so sedaj mlade in nežne. Jemo jih skoraj vsak dan. Meni so najljubše v juhah, z zelenjavo z domačega vrta in rdečo lečo, saj jih naredijo mehke in kremaste. Mami jih večkrat doda tudi veganskim polpetam, uporabi jih namesto špinače v tofuju, radi pa jih imamo tudi v koprivači, to je v špinači iz kopriv, ki jo  pripravimo z dodatkom sojine smetane. Koprive naše telo krepijo in čistijo, pospešujejo izločanje encimov trebušne slinavke, skrbijo za lepo pretočnost žolča in blažijo alergije. V naši prehrani pa so pomembne tudi zato, ker z njimi zaužijemo nekaj divjega, živega in preprostega.

100_7577m

Lepo darilo jeseni pa so tudi gobe. A za te se mi zdi, da sodijo v gozd, da ljudje do njih nismo upravičeni. Skupaj z glivami, s svojimi tenkimi nitmi, pod zemljo povezujejo ves svet in prav zaradi te mikorize je naš planet zeleno živ, saj vse druge rastline same ne morejo črpati hranil iz zemlje, tako da jim jih dovaja mikoriza.

100_7544m

100_7548m

Naj vam sijejo sonca.

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

6 Responses to Izobilje jeseni

  1. Sabina says:

    Sončka, Tanja, tudi tebi in vam! Tale objava vzbudi željo po svežem, zbudi brbončice in napolni pljuča s s svežim zrakom.
    Neverjetni zakladi se skrivajo, a hkrati bohotijo pri vas. Zagotovo zahtevajo svoj čas, pridne roke in rezultat je viden.
    Uživajte v vsem, kar se vam ponuja in naj bo sladko!

  2. ljuba says:

    Vidim, da imaš vsega v izobilju na vrtu. Vidim tudi amarant in že močno obarvan ruj.
    Lepe fotografije.

  3. janez says:

    ni da ni na vašem vrtu in v njegovi bližnji okolici🙂 Glede na aktualno vremensko napoved, boš glavnino pridelka lahko še kar nekaj časa pustila zunaj in sveža zelenjava se bo “zavlekla” kar tja v november. Super, pa tudi na denarnici se bo kar poznalo. Ginko je prekrasno zlat!

  4. Flora says:

    Mjam, mjam :):):). Super izgleda!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s