Majski ekološki vrt: kaj raste, kaj ne in kdo nam nagaja

Danes, na srečo, nimam na zalogi nobene pesmice, tako da vam bom malo pripovedovala o naših vrtovih.

102_0281

102_0434

Kot vidite, je na njih predvsem veliko koprene, tam spodaj pa iz zemlje kukajo zeleni drobižki, ki prav pogumno in veselo, tako kot to znajo le otroci, rastejo proti nebu. Letos imamo največ težav z mravljami, ki so najbolj prizadele mene, oz. redkvice, ki jih je komaj kaj, še tiste, ki pa so po nekem čudežu odnesle celo kožo, so vse podpisane z mravljimi čekani.

102_0439

Sosedov Miki sicer kar naprej sedi pred luknjami, tu in tam, na zemlji, v travi, a nam je voluhar vseeno pojedel korenine že deset let starega našija, za katerim vsi žalujemo, saj je bil lepo, košato drevo, s čudovito sočnimi in sladkimi plodovi. Ta ista zverina, oz. verjetno kakšen njegov sorodnik, nam je pokončal tudi kar nekaj okrasnih grmov, ki se mi prav tako smilijo, saj vsaka živa stvar hoče takšna tudi ostat, sploh če je še vedno toliko pri močeh, da lepo cveti, tako kot so naše vajgelije.

102_0443

Požrešni zobje še niso odkrili krompirja, tako da je visok že pol metra, jagode lepo cvetijo, vse povsod jih imamo letos – na obeh vrtovih, na mnogih gredah, tako da se mi zdi, da se bom mogla žrtvovat in jih vsak dan pojest najmanj eno skledo za solato in da bosta oči in mami skuhala devetnajst kil marmelade. Ja, tudi s kumarami nam zaenkrat slabo kaže, saj so ven pribodle le štiri majcene stvarce, ostale so pod zemljo pojedle mravlje, tako kot tudi kar nekaj stročjega fižola.

102_0397

102_0413

Imamo pa letos na vrtu vsaj zelo veliko kvalitetne zemlje. Vrt ob hiši je v kar strmem bregu, tako da nam je vsa prejšnja leta dež zemljo, in z njo vse žverce, ki živijo v njej in jo delajo živo in zdravo, močno in odporno, spiral po bregu navzdol, proti hiši. Lansko leto smo začeli za zemljo pospešeno skrbet, jo negovat kot otročiča. Oči in mami sta jo kar naprej hranila s kupi trave, ki jo je oči pokosil, pa z gabezom, ki ga je tu naokrog vsepovsod dovolj, jeseni pa sta speči, oz. prazni del vrta, na debelo prekrila z listjem iz tukajšnjega gozda. Zadnji teden pa je oči naredil nekaj visokih gred, tako čisto po protokolu – plast za plastjo. Vesela sem, da se tudi za dobre stvari kdo navduši in visoke grede so sedaj začele nastajati tudi pri naših sosedih, kot tudi v tako imenovanem “novem” delu vasi.

In tako kot narava nasploh, nam je tudi zemlja za vsako pozornost hvaležna in to tudi pokaže. Tudi sedaj imamo vrt prekrit s kar precej debelo zastirko iz trave, ki jo oči pokosi, sonce in veter pa jo posušita. Pod njo so našli zavetje, ne le deževniki, ampak tudi slepci, ki jih je letos na vrtu res neverjetno veliko.

102_0437

Vsakič, ko malce pokukam iz našega, z gozdom obdanega brega, postanem pol žalostna in obupana in pol jezna na vse kmete, ki z nemogoče ogromnimi traktorji teptajo in ubijajo zemljo, jo izčrpavajo z umetnimi gnojili, polivajo po njej herbicide, travnike pa dušijo z gnojevko, tako da ja ni nikjer več nobenega življenja. Ne vem, od kod v nas toliko nasilja nad vsem živim in toliko pogoltnosti in kdo lahko sploh pomisli, da je na omejenem planetu mogoča neomejena rast.

Zdajle sem se ravno spomnila na še eno nadlogo na vrtu, ki se ji reče amarant. Pred dvema letoma smo ga posejali, potem so ga večinoma pojedli ptiči, jeseni, ko smo ga izruvali pa smo ostanek vrgli na kompostni kup. Letos je bil kompost že lepo zrel, tako da ga je oči raztrosil in vkopal v zemljo. In sedaj pa imamo! En zraven drugega bodejo na plano amarantovi drobižki, ki pa pod zemljo skrivajo neverjetno dolgo korenino. Kot da 500 kvadratov vrta ne bi bil dovolj velik zalogaj za dva človeka, ki imata še drugega dela čez glavo, bo mami sedaj še pulila vragce, ki so se, kot kaže, odločili zavzeti ves svet.

Za tiste, ki pa nimate vrta, je spomladi na pretek okusne in hranljive divje hrane vse naokrog, tako da se lahko namesto v trgovino, po plastično zelenjavo in sadje, odpravite malce v naravo in si naberete mladih kopriv, smrdljivke (ki je kljub nesrečnemu imenu zelo okusna), bezga in nežnih poganjkov hmelja in japonskega dresnika. Dresen je čudovita v zelenjavnih palačinkah, skupaj s čemažem in (veganskim) sirom. Če pa so vam ljubše sladke jedi in so vam v shrambi, tako kot nam, ostali še zmrdančki, ki so bila jeseni in pozimi še jabolka, pa lahko spečete pito z dodatkom dresni. Okus ima podoben rabarbari, tako da jo lahko uporabljate kot bolj divji nadomestek le-te. Uživati pa jo moramo zmerno, saj vsebuje kar precej oksalne kisline, ki lahko povzroča težave v sklepih in ledvicah.

102_0418

Čestitam vsem, ki ste se skozi vse besede in vrstice prikopali do konca. Hvala.🙂

Želim vam prijeten dan. Naj bo poln sonca, miru in veselja.

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

7 Responses to Majski ekološki vrt: kaj raste, kaj ne in kdo nam nagaja

  1. Sabina says:

    Če bi napisala’ majski vrt’, bi bila to pomota, a ne?! Joj, kakšno so, vaši vrtovi!!!
    Odprtih ust, s čudenjem in veseljem sem se prebijala🙂 skozi ‘poročilo’. Tega ne vidim in ne slišim vsak dan. In zeloooooooooo sem vesela, da boš mogla pojest toliko jagod. Starša pa verjamem, da pripravita najslajšo marmelado rdeče obarvanih plodov za nesončne ali manj sončne dni. Niti pomisliti pa ne upam, koliko dela se skriva za vsem tem, kajti nič ni dano samo po sebi.
    Uživajte ob pogledu na vaš raj, naj bo veselje do dela takšno kot! Maham z vetrom in vam vsem želim prijazen dan!

    • Tanja says:

      Hvala, Sabina. “…,naj bo veselje do dela takšno kot !” –Si me nasmejala.🙂 Hvala. Želim prijeten dan.

      • Sabina says:

        Hja, saj ugibam, kaj sem pozabila dodat:(. Moram začeti hiteti počasi…
        … zagotovo sem hotela dodat… kot doslej. Lahko pa spremenim v bujno, kot je mesec maj. Ah, igre besed… Teh se ne naveličam…
        Pozdravček z vetrom!

  2. Nataša says:

    Prekrasni vrtovi! Tudi pri meni s prvo setvijo kumaric letos ni bilo nič, bom še enkrat poskusila. Večino fižola so si privoščili polži. Zgleda, da imajo letos pri meni nekakšno večgeneracijsko medkulturno srečanje. So vseh sort in vseh velikosti.
    Tista z devetnajstimi kilogrami marmelade je bila čisto pikanogavičkasta, hihi. Hvala!

    • Tanja says:

      Nataša, živijo. Ja, polži so strašne nadloge, a pri nas jih letos še ni bilo naokrog, lani pa jih je bilo eno obdobje *ogromno*. Upam, da druga setev kumaric uspe in fižola prav tako…Bodi lepo, želim ti obilo prijetnih trenutkov na vrtu in z njim.

  3. janez says:

    Madonca Tanja, vi ste pa res TA GLAVNI, saj imate pridelkov za celo vas. Prav škoda, da na vasi niste organizirani tako kot sem to bral, da je nek nov trend v Angliji. Grejo se blagovno menjavo in vasi postajajo vse bolj samozadostne pa še vse je pridelano lokalno. Kar gledajo na trajnostni razvoj, a ne?

    Čeprav vem, da ste vegetarijanci, mi pa vseeno ni jasno, kako lahko vse tole “perje” pojeste. Pa tudi starša morata res biti fit, da vse obdelata. Jagode in krompir imate pa že od sile fajn in držim pesti, da se ne bodo ali z enimi ali drugim zaćeli basati polži, bramorji ali celo voluharji.
    Lepo se imej in tokrat predlagam, da se veseliš napovedanega dežja, saj ga zemlja, saj v našem koncu, že pošteno rabi

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s