Spet! Jagode, seveda –tokrat v torti

Žal si ne morem pomagat, da ne bi napisala še ene majcene hvale jagodam. Ko jih zagledam, v tistih mehkih vdolbinicah, ki so si jih uredile v senu, vse rdeče in sveže v jutranjem soncu, me vsakič kar pobere od veselja in hvaležnosti. Pred dnevi sem napisala tanko in zdaj jo bom še tu, kar tako kot je, ker v slovenščini se bolj čudno sliši:

How the entire universe

conspired

to make

this one perfect

strawberry

Torej, kako je celo vesolje sodelovalo, da je ustvarilo to popolno jagodo. In res, ko pomisliš, vidiš, da je vsaka jagoda in vsak hrošček in vsak plevelček pravi čudež in da ima v naravi čisto poseben prostor, ki ga ne more zapolniti nihče in nič drugega in da ima njegovo življenje ravno tolikšno vrednost kot moje. Ja, zagotovo. Le vprašajte ga.

000_0042

In tako je vsaka jagoda, vsa prava hrana nasploh, živo bitje, sveto bitje, ki ga moramo jesti s spoštovanjem in hvaležnostjo in zavedanjem, da življenje hrani življenje in da jagode in krompir in vsi ti mili nežni telički in igrivi prašički umrejo, zato da mi lahko živimo.

Pri nas je tako spet umrlo kar nekaj kilogramov jagod in tudi ena čudovita jagodova torta z bananami. Banan sicer nikoli ne kupimo, ker smo zelo starih nazorov in menimo, da ti in njim podobni sadeži sodijo na Tajsko in na Bali pa v Srednjo Ameriko, nikakor pa ne vse zelene in poškropljene v hlajene zabojnike, ki trinajstkrat obkrožijo svet preden nasedejo nekje v Alpah in vmes za kakšen centimeter stanjšajo ozonsko plast in porabijo fosilnih goriv toliko, da te stisne pri srcu in nato jih še pozorijo z etrom (banane, mislim) in ozonska plast je spet malce tanjša… No, ampak tokrat smo naredili izjemo in kupili dve banani in ju vmešali v zelo pirino in amarantovo testo – skoraj brez sladkorja, seveda. Tako se pri nas kuha in peče! In nastala je, meni že na pogled čudovita torta, prav taka kot torte morajo biti: rjave in nizke in v ustih se je cela stopila v enem dnevu.

102_0711pop

Želim vam prijeten dan, naj bo miren in poln jagod, tistih pravih, ki so še natančno tako sladke, sočne in sončne, kot so bile na vrtovih naših babic.

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Spet! Jagode, seveda –tokrat v torti

  1. Sabina says:

    Kako dragoceno! Tako čutiti. Opaziti. Biti hvaležen.
    Vidi se slastna! Torta:)
    Naj vas dan razveseli in podari vse tisto, kar imate radi!
    Objemček

  2. janez says:

    če se prav spomnim tvojih fotograifij grede, polne cvetočih jagod, ni čudno, da boste do nadaljnjega kar na jagodah, Takih ali drugačnih, “podelane” v torto izgledajo prav mamljivo, da o tistih v košari sploh ne govorim. Na ozonske luknje se ne spoznam prav dobro, a prepričan sem, da jo vaše jagode ne povečujejo, niti vam je ne delajo v žepu, tako kot nam, ki smo pripeti na “briške jagode” ” jagode iz Brd”, ki so ob vsakem kilometru ceste, tako da imam občutek, da so Brici prešaltali s trte na jagode.🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s