Junijski vrt: o sodelovanju, povezanosti in sreči

Pozdravljeni,

Eko vrt --kjer so čebele varne. Kjer je življenje varno.

Eko vrt –kjer so čebele varne. Kjer je življenje varno.

Junija je vrt čudovit. Človek bi lahko na njem preživel ure in ure in ure in to ne le ob puljenju nagajivcev, ki bodejo ven tam, kjer smo si ljudje zamislili, da ne smejo. Lahko tudi le sediš, z bosimi nogami zakopanimi v prijetno vlažno in hladno zemljo, s soncem na obrazu in tišino v sebi. Čebele, čmrlji in drobna bitjeca v zemlji nas potrpežljivo in tiho učijo o stvareh, ki nam ljudem ne grejo najbolje od rok: o sodelovanju, o tem, da se tako hudo opevani individualizem kaj hitro sprevrže v sebičnost in narcisoidnost in nam povzroča še in še preglavic –tako posameznikom, kot družbi. Učijo nas, da nihče in nič ne more obstajati sam zase, da smo vsi popolnoma in v vsakem trenutku odvisni eden od drugega, da smo v celoti odvisni od obstoja vsake čebele, zdravja vsakega potoka, od sreče in zdravja ljudi, ki jih morda še nikoli nismo videli: a nekje tam daleč kamboški kmet, ki ima doma osem otrok, prav takih kot so vaši, obdeluje zemljo, poseje riž, ga požanje, spet drugi ga oluščijo in spet drugi obdelajo, da je ves bel in lep. Šofer, čigar žena se morda ravno bojuje z neozdravljivo obliko levkemije, pride ponj s tovornjakom, delavci ga preložijo na ladje (ki pljujejo le z nafto, ki nam jo daje Zemlja, ki so jo načrpali ljudje, kot ti in jaz) prepeljejo preko cele Evrope v tovornjaku (ki so ga naredili nevidni, a zelo resnični delavci nekje v Nemčiji) do Slovenije, kjer ga prodajalka zloži na police, ki so jih naredili mizarji, ki jejo kruh iz pšenice, ki je zrastla ob pomoči kmeta na Madžarskem, ki lahko goji pšenico le zato, ker sta ga starša, ko je bil otrok hranila s tem in onim, za kar je vztrajno delalo spet na stotine in stotine ljudi in seveda, nikakor ne le ljudi.

100_1223poprava2

Ja, o vsem tem lahko mislimo, ko gledamo čebele, kako so organizirane, kako vse delajo za skupno dobro in za dobro vseh nas in nobena se ne vrže po tleh in ne zavpije: “Za druge pa jaz ne mislim delat!”

100_1256poprava

In tako iz cvetov, s pomočjo sonca, dežja, žverc v zemlji in ljubečih rok in src, počasi nastajajo dragoceni plodovi paradižnikov in paprik, sočnih in osvežilnih kumar, sladkih jagod, češenj, malin.

100_9008poprava

Vse je plod ljubezni in nesebičnega dajanja…brez tega ni ne hrane, ne toplega zavetja in nikakor ne sreče.

Tragična je zmota, da si lahko srečen, če si brezbrižen do sreče in dobrobiti drugega in drugih.

100_1243

Zvito v klobčič

v tem drobnem cvetu —

sonce

—————-

Želim vam prijeten in miren konec tedna.

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Junijski vrt: o sodelovanju, povezanosti in sreči

  1. janez says:

    prelepo in res prelepo skrbite tako sebe🙂 kot tudi za čebele, čmrlje in verjetno bi se še koga našlo. Vrt je tako zelen, da je kaj in upam, da vam ga napovedani vroči dnevi ne bodo “požgali”. Lepo se imej, priznam, da tvoja pisanja kar malo pogrešam!

  2. Sabina says:

    Tanči, kako lep prispevek! Besedilo, ki spodbudi, fotografije, ki prikažejo ves vaš trud in nagrado zanj. Uživajte v tem, kar ste in kar dajete!
    Pozdravčki!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s