Decembrske poti

100_1766

Kako zaspano in nežno pronica skozi meglo zlatilo jutranjega sonca. Tiha so, jutra, pozimi še tišja, tako da velikokrat slišim, kako mirno in globoko dihajo drevesa. Včasih se mi zdi, da ves svet spi pod baldahinom golih vej. Edino premikanje je dim, ki se vije kvišku in se počasi spreminja v nebo. In ptički: pernate kepe življenja z drobnimi srčki, v katerih pa je shranjeno neskončno glasbe. Kodrasta pesem sinic in taščic se dan za dnem ovija okrog vej in vejic, v hišici pa je od jutra do mraka še več veselja kot semen.

100_1639

Zimski svet je bolj prazen in zato svetlejši, vse spominja na neskončnost in povsod je več zraka. Všeč so mi sivi šivi, ki držijo skupaj krpe travnikov. Ne verjamem, da si sami izberemo pot. Pot izbere nas, a če hodimo po njej s sočutjem in ljubeznijo nas vsaka pripelje domov.

Želim vam prijeten konec tedna.

This entry was posted in Wildflower Moments and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Decembrske poti

  1. janez says:

    letošnja decembrska jutra so res nekaj posebnega in pravo razkošje je. naj se leto kar tako nadaljuje, da pa bodo konci tedna še bolj prijetni, pridno piši, fotografiraj in nas “razvajaj”.tudi tebi, čudovit konec tedna!

  2. Sabina Vodenik says:

    Ujameš čarobnost na vsakem koraku… Čudovito!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s