Pomladni cvetovi in vsi naši učitelji

100_2173small

Ko sonce začne v resnici greti in ko zvabi iz zemlje zaspance med rastlinami in živalmi, ko zacvetijo magnolije, margolane, forzicije in narcise in ko se z vsem svojim temnim zelenilom poženejo kvišku meni tako ljube koprive, je kar težko nič napisat ali ne objavit vsaj ene majcene fotografije pomladnih lepotic. Ne vem, katere so mi najbolj pri srcu. Morda magnolije s svojo čisto belino in nežnim sladkim vonjem, ki ga veter s Storžiča, zanese skozi odprto okno v spalnico, da se potem dišavni oblaček za oblačkom prikodra izza zaves do postelje in ti naenkrat sploh ni žal, da ne spiš. Daleč od tega. Če v raju diši pol tako lepo, kot dišijo cvetovi magnolije v mesečini marčevske noči, potem najbolje, da kar štartam z raketo, da bom nazaj, še preden zacvetijo te naše (vaške, mislim) stare, stare hruške, ki bodo letos en sam bel oblak pozlačen z brenčanjem čebel.

Čudovite so tudi margolane. Najljubša ljubljanska ulica mi je tista, tam, tik pred mojim zdravnikom🙂, ob kateri na obeh straneh rastejo drevesa margolan. Stara so in na vsakem je na tisoče in tisoče cvetov in cela ulica diši tako, da bi človek kar ustavil avto, razgrnil deko na pločnik in za kakšno uro malce zalegel. Zadnjič sem odtrgala nekaj vejic, jih dala doma v vazo in pol hiše je tako božansko dišalo, da se mi je kar vrtelo v glavi, zrak pa je bil prav gost od vsega medu in sladkega sonca, tako da smo kar bredli po dnevni sobi, kot po kakšnem medenem jezeru.🙂

100_8172small

100_8174small

Na naših vrtovih je tudi že prav veselo, čeprav ni videti še ničesar razen pora, motovilca in brstičnega ohrovta in mami in očija in sosedovega Mikija, ki cele dni lovi voluharje, pa seveda vse polno je tistih rastlinic, divjih, neuničljivih, s trmo in odločnostjo, ob kateri ne moreš ostati ravnodušen, ampak te prav navdahnejo, da si rečeš, tudi jaz moram, gor, gor in še višje proti soncu, ne oziraje se na (zdravstveno) nemogoče razmere v katere me je življenje posejalo. Govorim o plevelih, seveda, ki so vsi po vrsti moji veliki vzorniki, saj iz dneva v dan delajo nemogoče in se nikoli ne utrudijo, nikdar in nikoli jim ne zmanjka energije, volje. Pleveli so ena sama zelena divja ljubezen do življenja in medtem, ko sami vsak dan prestopajo meje mogočega, še pripravljajo boljši teren, boljše in lažje življenje za druge rastline z manj moči, kot jo imajo sami. Tako da nas poleg vsega drugega učijo tudi nesebičnosti. Tako. Tako vidim plevele. Seveda jih kdo drug tudi drugače, čisto odvisno, kako nagneš glavo in od kod pogledaš. Najbolje se vedno vidi iz srca. Iz glave pa je slika velikokrat precej popačena, zelo neprava in povzroči nemalo težav – manjših in žal tudi velikih.

100_6414small

Ja, učitelji so povsod. Tisti, ki učijo, kar je v resnici pomembno, kar v resnici šteje,  ponavadi ne stojijo v razredu in govorijo zelo potiho in brez besed.

Pssst…

This entry was posted in Garden of Eden and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

10 Responses to Pomladni cvetovi in vsi naši učitelji

  1. mopana says:

    Beautiful post and photos🙂
    Spring is always amazing.

  2. janez says:

    ja, pa kje si ti. želim si, da bi bila bolj “redna”, saj vidim da ti vsebine, slikovne in literarne ne zmanjka in vsaj meni res polepšaš dan, ko kaj objaviš. Juhuhu!

    • Tanja says:

      Ravno ven iz brloga. Sem hibernirala kot Mumini — z borovimi iglicami v trebuhu.🙂 Zdaj bom pa bolj redno pisala –kakšnih 14 dni.🙂

  3. Boris Kejžar says:

    Tanja, tvoje slikce so zmeraj lepe. Pa lep pozdrav in vse najlepše ti želim/Boris Kejžar

    2016-03-31 2:39 GMT+02:00 MY WABI SABI WORLD :

    > Tanja posted: ” Ko sonce začne v resnici greti in ko zvabi iz zemlje > zaspance med rastlinami in živalmi, ko zacvetijo magnolije, margolane, > forzicije in narcise in ko se z vsem svojim temnim zelenilom poženejo > kvišku meni tako ljube koprive, je kar težko nič napisat ali” >

  4. Sabina Vodenik says:

    Tanči draga, pa si. Tu. Sem kukala in kukala, tole pa skoraj zamudim. Ja… čudovit uvod v novo pomlad. Vso takšno, kot jo imam najraje. Naj bo tvoja. Vsa. No, ščepec pa še za vse nas🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s